slide 1 slide 2 slide 3

Odrasli uporabniki PV

Odrasli uporabniki polževega vsadka

 

Po vstavitvi polževega vsadka sledijo nastavljanja govornega procesorja pri slušnem akustiku. Na poslušanje s polževim vsadkom se je potrebno navaditi oz. se naučiti poslušati. Zaželeno je, da opravite vaje poslušanja pri surdopedagogu, ki vam bo dal tudi koristne napotke za navajanje doma.

 

 

Najbolj pogosta vprašanja kandidatov za polžev vsadek:

-          Polžev vsadek se vstavi z operacijo. Ali se osebi, ki ga uporablja na zunaj ne opazi, da uporablja aparat?

Zaenkrat se polžev vsadek vidi. Zunanji del polževega vsadka, ki obsega mikrofon, procesor in prostor za baterije je toliko velik, da ga lahko skrijejo le zelo bujni lasje. Nekoliko lažje se z lasmi zakrije oddajnik, vendar je pri kratkih moških frizurah tudi viden. Gluhi odrasli, ki slušnega aparata ne uporabljajo zaradi nelagodja pred drugimi, te težave ne bodo rešili tudi s polževim vsadkom. Vendar je potrebno pretehtati ali ne bo korist od polževega vsadka tako velika, da odtehta tudi neprijetnosti, npr. morebitna vprašanja o aparatu. V današnjem času imajo ljudje na ušesih različne aparature – tako slušalke, bluetooth, ipd. , tako da ne zbujajo več takšne pozornosti kakor nekoč. Napredek tehnologije je hiter in ni daleč čas, ko bo tudi zunanji del polževega vsadka tako majhen, da bo praktično neviden. Vsekakor mora gluha oseba, ki ima velik odpor do tega, da se aparat na zunaj vidi temeljito pretehtati ali se bo odločila za operacijo. Če se ne bo mogla pripraviti do tega, da bo polžev vsadek uporabljala tudi izven doma, je morda bolje, da se ne odloči zanj.

-          Ali bom po operaciji polževega vsadka slišal tudi ponoči?

Polžev vsadek je tehnični pripomoček. Da lahko deluje sta potrebna tako notranji kot zunanji del. Zunanji del je med spanjem lahko moteč. Brez vključenega zunanjega dela polževega vsadka oseba ne sliši.

-          Ali bom po operaciji s polževim vsadkom bolje slišal?

Polžev vsadek deluje drugače kakor slušni aparat. Polžev vsadek zvoka ne ojača, pač pa ga spremeni v električne impulze , ki jih posreduje do slušnega živca. Ta jih posreduje v možgane, kjer se odvije proces poslušanja. Polžev vsadek lahko omogoči gluhi osebi zaznavo vseh zvokov v frekvenčnem območju govora. Odgovor na vprašanje je torej: seveda! Po operaciji s polževim vsadkom boste slišali bolje. Ali in kako pa boste slišano tudi razumeli, je odvisno od več dejavnikov.

 

-          Ali bom slišal takoj po operaciji?

Ne. Med operacijo uporabniku vstavijo notranji del polževega vsadka – elektrode in sprejemnik. Potrebno je nekaj tednov, da se rez zaceli. Šele nato lahko pričnete uporabljati zunanji del PV.

-          Kaj pomeni »nastavitev procesorja«?

Procesor je del zunanjega dela polževega vsadka. Procesor opravi delo čutnic v ušesnem polžu, ki so pri gluhih osebah v veliki meri okvarjene, uničene ali jih sploh ni. V procesor se preko mikrofona prenese zvok iz okolja. Računalniški program v procesorju omogoči, da se zvok, ki je mehanična oblika energije spremeni v električno energijo, ki lahko potuje po slušnem živcu in možganskih centrih.

Vsakemu uporabniku se program individualno nastavi. Sposobnost zaznave in razlikovanja zvokov, poslušanja govora in razumevanja slišanega je pri vsakem uporabniku specifično. Proces nastavljanja procesorja poteka postopno s ciljem, omogočiti uporabo polževega vsadka ves dan. Poslušanje torej mora biti prijetno.

-          Vem, da bom s polževim vsadkom slišal, toda ali bom govor tudi razumel?

Da, vendar ne takoj. Kako hitro boste pričeli razumevati govor je odvisno od več dejavnikov:

  • Čas trajanja gluhote. Dalj časa kot je trajala gluhota, več časa bodo potrebovali možgani, da se ponovno privadijo poslušanju in s tem razumevanju govora. Najdlje se zvokom prilagajajo odrasli možgani, ki nikoli niso sprejemali zvoka. V tem primeru morda tudi s polževim vsadkom ne boste mogli v popolnosti razviti razumevanja govora.
  • Redna uporaba polževega vsadka. Več kot boste uporabljali polžev vsadek, hitreje boste pričeli razumevati govor. Pričakujete lahko, da vas bodo zvoki, ki jih boste zaznavali utrudili in si boste od časa do časa želeli izklopiti polžev vsadek. S tem ni nič narobe, saj vaši možgani potrebujejo počitek. Vendar poskušajte polžev vsadek ponovno vklopiti takoj, ko čutite, da vam zvoki ne bodo več v breme. Opazili boste tudi, da nekatere ljudi bolje razumete, kot druge. Prav tako, da vam je lažje razumeti, kadar poslušate v mirnem okolju in težje, kadar poslušate več govorcev in v hrupu. Priporočamo, da polžev vsadek čim pogosteje uporabljate v vseh situacijah.
  • Dodatne težave. Včasih gluhota ni edina težava s katero se sooča gluha oseba. Po prebolelem meningitisu, nesrečah in podobno, lahko pride do poškodb tudi v drugih delih možganov. Kadar so prizadeta področja, ki so odgovorna za razumevanje govora, se lahko zgodi, da uporaba polževega vsadka ne omogoča razumevanja govora v celoti.

 -          Ali je po operaciji s polževim vsadkom nujno potrebno obiskovati vaje pri surdopedagogu?

Ni nujno, vendar vaje pri surdopedagogu zelo priporočamo. Ponovno učenje poslušanja je naporen proces. Dojenček ima na voljo eno leto, da se uči poslušanja, preden od njega pričakujemo, da bo razumel in kaj povedal. Tudi od sebe ne smete pričakovati, da boste po nekaj tednih že poslušali in razumeli kakor takrat, ko se vam sluh še ni poslabšal. Vendar bo proces razvoja poslušanja in razumevanja govora potekal hitreje, če boste obiskovali vaje poslušanja. Surdopedagog vam bo povedal na kakšni stopnji razvoja je trenutno vaše poslušanje in razumevanje ter vam pokazal vaje s katerimi boste ti spretnosti razvijali v pravilnem zaporedju. Če niste slišali že 10 let verjetno ne boste ločili  in prepoznali posameznih zvokov (npr. zvonenja telefona od hišnega zvonca, moškega glasu od ženskega, ipd.). Zato ne morete pričakovati, da boste razumeli cele stavke. Proces poslušanja poteka od faze zaznave zvoka, do faze razlikovanja med zvoki, faze prepoznavanja zvokov in končno do faze razumevanja zvokov. Z vajami boste hitro in sistematično prešli te faze in hitreje pričeli razumevati govor. Ves proces navajanja na poslušanje in učenja razumevanja lahko traja nekaj mesecev, zato je pomembno, da imate strokovno osebo, s katero se lahko pogovorite, kadar vas skrbi, da se vaša sposobnost poslušanja in razumevanja ne razvija po pričakovanjih.

-          Ali lahko ob polževem vsadku uporabljam tudi slušni aparat?

Odgovor na to vprašanje ni preprost in je odvisen predvsem od vaših izkušenj, ostankov sluha na ušesu, kjer uporabljate slušni apparat,… Najbolje je, da se o istočasni uporabi polževega vsadka in slušnega aparata pogovorite s svojim surdopedagogom.

-          Ali bo moj govor bolj razumljiv, ko bom uporabljal polžev vsadek?

Vaš govor bo bolj razumljiv sčasoma, šele potem, ko boste izboljšali kontrolo glasu, kar bo vplivalo na boljšo razumljivost govora.

-          Kje lahko izvem, kako se v praksi obnese polžev vsadek?

Najbolje je, da vzpostavite stik z odraslimi uporabniki polževega vsadka. Pri tem boste najlažje pridobili informacije, ki so ustrezne za vas, če bo imel uporabnik podobne značilnosti svoje izgube sluha kot je vaša. Na primer, da je imela oseba okvaro sluha približno enako dolgo kot vi ali, da je izguba sluha nastopila zaradi podobnih vzrokov kot pri vas. Če vas muči tinitus (stalno šumenje v ušesih) je najbolje, da poiščete takega uporabnika polževega vsadka, ki je imel enako težavo. Naslovi odraslih uporabnikov polževega vsadka, ki so pripravljeni deliti svoje izkušnje so objavljeni v časopisu Objem zvoka.

Telefonski trening

Telefon je v zadnjem času postal nujen pripomoček, tako v zasebnem življenju (za vzpostavljanje socialnih stikov z družino in prijatelji) kot tudi v profesionalnem življenju (za potrebe delovnega mesta). Telefon nam omogoča izmenjavo slušnih informacij brez vizualne slike, kot je na primer mimika in gestikulacija, na omejenih frekvencah 300-3400 Hz in možnost dušenja zelo glasnih zvokov (SNR). Če tem dejavnikom dodamo še manjšo pogostost uporabe telefona, v primerjavi z vsakdanjim govorom, lahko prepoznamo glavne dejavnike, ki otežijo razumevanje telefonskega pogovora glede na vsakdanji pogovor iz oči v oči. Uporaba telefona je pogosto velik izziv tudi za osebe z okvaro sluha. Uporabnikom polževega vsadka predstavlja pri pogovoru preko telefona največji izziv pogovor z neznano osebo in o neznanih temah (Anderson ind., 2006).

Leta 2005 je Giles skupaj s skupino strokovnjakov razvil program telefonskega treninga za odrasle uporabnike polževega vsadka, ki je v angleškem jeziku dostopen na strani podjetja MED-EL (Telephone Training Tips). V nadaljevanju prispevka sem prevedla ključne točke telefonskega treninga.

Anderson ind. so v letu 2006 opravili raziskavo, v katero so vključili 186 odraslih uporabnikov polževega vsadka po vsem svetu. Rezultati so pokazali, da je kar 80 % uporabnikov polževega vsadka po končanem treningu lahko uporabljajo telefon, 60 % od teh pa do določene mere tudi mobilni telefon. Uporabnikom je bilo najlažje, ko so po telefonu govorili o znanih temah, najtežje pa jim je bilo govoriti z neznanci.

S pomočjo načrtovanja telefonskega treninga lahko uporabniku omogočimo uspešnejše telefoniranje. Uporabnik polževega vsadka bo pri telefonskem treningu potreboval osebo, ki mu bo pri tem pomagala in trening načrtovala. Pred klicem si naj zabeleži informacije, ki jih želi pridobiti in vprašanja, ki jih želi postaviti. Pomembno je, da se uporabnika na začetku treninga pripravi na pričakovano temo pogovora, potrebno je predvideti vprašanja in besedišče. Uporabnik lahko uporablja beležko. Pri učenju telefoniranja naj uporablja telefonskega partnerja, ki bo z njim vadil.

Terapija naj bo zasnovana hierarhično, od lažjih situacij poslušanja k težjim situacijam poslušanja. Nivo terapije naj vedno izhaja iz uporabnika. Nalogo lahko vedno spremenite ali jo otežite. Giles (2005) predvideva naslednje naloge:

  • vaja položaja telefonske slušalke (sprejemnika);
  • slušno razlikovanje različnih telefonskih tonov;
  • vaja začetnih pozdravov, poslavljanja, identifikacije spola klicatelja in njegove identitete;
  • vaja kratkih telefonskih fraz pri odgovoru na kratka vprašanja (npr. pri odgovoru na vprašanje ʺAli si jo videlʺ, odgovor je lahko ʺJa, okʺ in ʺNeʺ)
  • vaja kratkih komunikacijskih tehnik:
    • Priprava telefonskega pogovora preko napisanega besedila.
    • Vprašanja o eni temi (npr. vožnja z vlakom).
    • Priprava vprašanj, ki vsebujejo potencialni odgovor osebe (Si potoval z vlakom ali avtobusom?).
    • Odprta vprašanja z namigom (Kje se bi srečala?).

Z uporabnikom je potrebno vaditi teme in namige. Uporabljajte z temo povezane stavke in zaprta vprašanja. Erber je leta 1985 pripravil strategije popravkov: ponavljanje, strategije črkovanja, pojasnjevanje in prilagajanje govora. Uporabnik naj vadi sprejemanje klica tako, da uporablja enako tehniko ves čas. Telefonski pogovor je potrebno stopnjevati od enostavnega k bolj kompleksnemu:

  • En govorec z pripravljenimi stavki na začetku in odprt pogovor kasneje.
  • Težavnost stavkov.
  • Različni govorci.
  • Različna stopnja pripravljenosti na pogovor.
  • Različni tipi telefonskih aparatov.
  • Različna okolja poslušanja.
  • Sledenje pogovoru.

Uporabnik potrebuje za vajo različne vaje, npr. da se dogovori za sestanek, srečanje. Počasi vključujemo bolj odprta vprašanja, npr. ʺKateri TV program imaš najraje?ʺ. Uporabnik polževega vsadka, ki je s pomočjo treninga razvili dobro zmožnost uporabe telefona, lahko ob koncu treninga vadi telefoniranje pri različnih nivojih hrupa v okolju.

Uporabniki naj bodo seznanjeni, da tudi pri telefoniranju obstajajo na trgu alternativni načini komunikacije, ki se jih lahko posluži: fax, pošiljanje sporočil na mobilnem telefonu, e-mail, telefonski adapter (omogoča direktni prenos zvočnega signala iz telefona v govorni procesor), ojačan telefon,….

Za dodatne informacije glede telefonskega treninga se lahko obrnete na surdopedagoginji na Centru za sluh in govor Maribor, Diano Ropert in Katjo Globevnik.

 

VIR:

Lovše, K. (2015). Strukturiran telefonski trening pri odraslih uporabnikih polževega vsadka. Objem zvoka, št. 29 (12), 5-6.

 



Center za sluh in govor Maribor

Direktor: Samo Rumež
Vinarska ulica 6, 2000 Maribor, tel.: 228 53 40,
fax: 228 53 63

Organizacijska enota ZDRAVSTVENA ENOTA

Vodja OE ZE: Borut Vnuk, tel.: 228 53 54
Sprejemna ambulanta, tel.: 228 53 46

Powered by Joomla!®. Designed by: Joomla master template  Valid XHTML and CSS.