slide 1 slide 2 slide 3

Otroci uporabniki PV

Otroci uporabniki polževega vsadka

Med otroci, ki so uporabniki polževega vsadka, je večina takšnih, ki so se rodili gluhi ali z zelo malo ostankov sluha. V nekaterih primerih pa se rodijo kot naglušni otroci, vendar se sluh po rojstvu poslabša. Gluhi in naglušni otroci so običajno kmalu po odkritju izgube sluha vključeni v redno surdopedagoško obravnavo, ki je usmerjena v razvijanje poslušanja in govora.

 

Poslušanje je proces, ki pomeni mnogo več kot slišati. Za slišati potrebujemo ušesa, za poslušanje in razumevanje govora pa je potrebna zahtevna predelava v naših možganih. Poslušanje je najpomembnejši komunikacijski člen. Omogoča nam razvoj govora ter jezika in je pomemben element zdravega socialno-emocialnega razvoja.

 

Poslušanje je pridobljena sposobnost, ki se začne razvijati že pred rojstvom in je nujna za razvoj govora in jezika.

 

Naloge poslušanja po Launer – Nikischevem modelu so:

  • Zaznava zvoka (je prisoten/ni prisoten)

  • Slušna selekcija (pomembno/nepomembno)

  • Slušno razlikovanje (zvokov, tonov in glasov)

  • Prepoznavanje slušni dražljajev

  • Lokalizacija (smer in oddaljenost zvoka)

  • Obojestransko združevanje (povezovanje dražljajev obeh ušes v celoto)

  • Slušno razločevanje (analiza dveh istočasnih, a različnih informacij za vsako uho)

  • Slušna vzorčna analiza (prepoznavanje najkrajših negovornih slušnih vzorcev)

  • Slušna analiza (prepoznavanje posameznih elementov iz serije zlogov)

  • Slušna sinteza (povezava posameznih glasov v besede)

  • Slušno dopolnjevanje (dopolnjevanje nerazumljivih glasovnih vzorcev besede s pomenom)

  • Slušni kratkotrajni spomin (shranjevanje slišanega in povezovanje z znanim)

  • Selektivna pozornost (zavestno poslušanje pomembnih informacij ob zavestnem neposlušanju nepomembne informacije).

(Hernja, N., Werdonig, A., Brumec, M., Groegel S., Ropert, D., Furjan, I. (2010). Priročnik za delo z gluhimi in naglušnimi otroki. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo)

 

Poslušanje je proces, ki pomeni mnogo več kot slišati. Za slišati potrebujemo ušesa, za poslušanje in razumevanje slišanega pa je potrebna zahtevna predelava v naših možganih. Poslušanje je najpomembnejši komunikacijski člen. Omogoča nam razvoj govora ter jezika in je pomemben element zdravega socialno-emocialnega razvoja.

 

Poslušanje je pridobljena sposobnost, ki se začne razvijati že pred rojstvom in je nujna za razvoj govora in jezika.

 

 

Raziskava o načinih pripenjanja slušnih pripomočkov na obleko otrok

 

Poslušanje je osnova za razvoj govora. Sodobna tehnologija nam omogoča, da se otroke z izgubo sluha odkrije zelo hitro in se jih opremi z ustreznim slušnim pripomočkom. Vendar pa otrok ne razume, zakaj mora nositi slušni aparat in polžev vsadek, ki ga morda tudi ovira pri njegovem raziskovanju sveta. Kako prepričati majhnega otroka, da si aparata ne snema, postane velik izziv za večino staršev z gluhim ali naglušnim otrokom. V februarju 2014 sta Karen L. Anderson in Jane R. Madell objavili zanimivo raziskavo o možnostih in učinkovitosti različnih pripomočkov, ki pomagajo staršem, da njihov otrok zadrži slušni pripomoček na svojem mestu in ga ne izgubi.

V raziskavo je bilo vključenih 286 staršev in 101 audiolog. Z raziskavo sta ugotavljali njihovo zadovoljstvo z različnimi pripomočki, ki so jih uporabljali. Starši in avdiologi so ocenjevali pripomočke glede na naslednje kriterije:

  • učinkovitost
  • varnost otroka
  • čas nošnje aparata
  • enostavnost uporabe
  • ohranjanje aparata na svojem mestu in njegovo delovanje (vprašalnik za starše)
  • nivo skladnosti (vprašalnik za avdiologe).

 

V raziskavi so ocenjevali 4 načine pripenjanja aparata na obleko. V spodnji tabeli so prikazani rezultati raziskave, prednosti in slabosti različnih pripomočkov.

 

TABELA – 4 načini pripenjanja aparata na obleko (*.pdf)

 

Strukturiran telefonski trening pri gluhih otrocih z polževim vsadkom

 

V današnjem modernem svetu si življenje težko zamislimo brez mobilnih telefonov, ki nam precej olajšujejo medsebojno komunikacijo. Uporaba telefona pa ni nujna samo v vsakdanjem življenju, ampak pogosto tudi na delovnem mestu. Leta 2005 je Giles skupaj s skupino strokovnjakov razvil program telefonskega treninga za odrasle uporabnike polževega vsadka, ki je dostopen na strani podjetja MED-EL. Ta podlagi tega treninga in Telefonskega profila (Tait ind., 2001) je skupina strokovnjakov iz Indije razvila telefonski trening za gluhe otroke s polževim vsadkom.

Carmel ind. (2010) je ugotavljal uporaba telefona med otroki s polževim vsadkom, starih med 5 in 17 let. Podatke je primerjal s slišečo skupino otrok. Raziskava je pokazala, da otroci s polževim vsadkom uporabljajo telefon veliko redkeje in imajo slabše slušno razumevanje pogovora, ki poteka preko telefona. Uziel in dr. so leta 2007 opravili raziskavo v kateri so preučevali otroke s polževim vsadkom 10 let po operaciji. Ugotovili so, da 79 % otrok s polževim vsadkom lahko uporablja telefon. Za spremljanje telefonskega napredka pri gluhih otrocih s polževim vsadkom po 5 letih od operacije, je Tait s skupino sodelavcev zasnoval Telefonski profil. Preizkusil ga je pri slišečih otrocih in pri otrocih s polževim vsadkom. Ugotovil je, da je 5 let po operaciji le 22 % otrok s polževim vsadkom uspešno sodelovalo v pogovoru v telefonskem pogovoru z znano osebo. Vsi slišeči otroci so bili pri 5 letih uspešni sogovorniki v telefonskem pogovoru.

Strokovnjaki iz Acoustics Speech and Hearing Rehabilitation Centre v Indiji so zasnovali 3 mesečni telefonski trening v domačem okolju za gluhe otroke s polževim vsadkom. Učinkovitost treninga so merili z Tatitovim Telefonskih profilom in testom stavkov  iz Iowe.

Telefonski trening je bil zasnovan v okviru treh 45 min srečanj na teden v obdobju treh mesecev. Trening so vodili strokovnjaki. Po končani obravnavi je potekala individualna obravnava ciljev in svetovanje staršem za delo v domačem okolju. Telefonski trening je bil razdeljen v 24 nivojev. Ti nivoji so:

  1. Uporaba implantiranega ušesa za telefonski trening.
  2. Vaja pravilne pozicije telefonskega sprejemnika preko mikrofona na procesorju.
  3. Vaja identifikacije telefonskega zvonjenja.
  4. Vaja identifikacije glasu na telefonu.
  5. Vaja slušnega razlikovanja različnih tonov telefona (zvonjenje, zasedeno, nedosegljivo) pri uporabi resničnih in posnetih tonov.
  6. Vaja identifikacije in ustreznega odziva pri pozdravnih in poslovilnih nagovorih (zdravo/dober dan in adijo/nasvidenje).
  7. Vaja identifikacije lastnega imena in imen ostalih družinskih članov (napredek od kazanja na fotografiji do slušne identifikacije).
  8. Vaja identifikacije spola klicatelja – 10 stavkov  (različni ženski in moški glasovi).
  9. Vaja identifikacije klicatelja – doma z družinskimi člani in drugimi rednimi klicočimi.
  10. Vaja preprostih ja in ne odgovorov (npr. Ali imaš mlajšega brata?).
  11. Vaja odgovorov na enostavna ALI vprašanja (Ali si deklica ali deček?).
  12. Vaja odgovorov na zaprta vprašanja (Koliko si star?).
  13. Vaja odgovorov na odprta vprašanja (Kam bi rad šel na počitnice?).
  14. Vaja razumevanja stavkov povezanih z določeno temo (zima, rojstni dan, šola,…).
  15. Vaja nalog dopolnjevanja (dva ali trije koraki).
  16.  Vaja uporabe pomožnih strategij (ponavljanje, črkovanje, pojasnjevanje, prilagajanje govora).
  17. Vaja uporabe različnih tipov telefonov (stacionarni in mobilni telefon).
  18. Vaja sledenja telefonskega pogovora.
  19. Vaja identifikacije različnih slušnih okolij (dom, kuhinja, dnevna soba, balkon, park,..).
  20. Vaja interaktivnih vaj, npr. dogovor pri zdravniku, naročilo pizze,…
  21. Vaja zadržanja odprtih koncev pogovorov z družinskimi člani.
  22. Vaja sprejemanja in primernega odzivanja na klice neznanih oseb.
  23. Vaja telefonskega pogovora na različnih nivojih hrupa v okolju.
  24. Poznavanje različnih alternativ in pripomočkov glede na telefon, npr. pisanje sporočil, email,…

 

Po zaključenem 3 mesečnem telefonskem treningu ob sodelovanju strokovnjaka, so starši nadaljevali trening še doma. Tudi ta trening je trajal 3 mesece. Starši so pri otroku utrjevali pridobljene veščine telefoniranja. Da otrok ne bi izgubil zanimanja za telefonski trening, so starši trening razdelili na 3 manjše enote v dnevu.

 

V raziskavi  je sodelovalo 11 otrok s polževim vsadkom, ki so bili stari 3,5 do 8 let. V povprečju so bili operirani pri 2;6 letih in so uporabljali polžev vsadek najmanj 18 mesecev. Raziskava je pokazala, da so bili otroci po telefonskem treningu uspešnejši pri pogovoru preko telefona. To dokazujejo tako testi s strani strokovnjakov kot tudi subjektivni vprašalnik za starše. V telefonskem treningu so bili uspešnejši otroci z boljšo stopnjo govornega razumevanja in boljšo slušno percepcijo. Vsekakor pa je telefonski trening koristil v pogovorih z družinskimi člani in drugimi znanimi govorci, pri pogovoru o znanih temah, tudi pri otrocih z slabšo stopnjo govornega razumevanja. Strokovnjaki so mnenja, da ni nič narobe, če se telefonski trening otroka preloži na obdobje, ko otrok doseže določeno stopnjo slušnega razlikovanja. Pred tem je pomembno, da otroka spodbujamo, da pobere telefonsko slušalko, da je pozoren na zvonjenje telefona,…

 

Za dodatne informacije glede telefonskega treninga se lahko obrnete na surdopedagoginji na Centru za sluh in govor Maribor, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. in Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

 

 

VIR:

Mathur, K., Jeyaraman, J., Mathur, M., C., Batra, R. (2015). Structured telephone training improves telehone competence in prelingually deafened children with cochlear implant. Cochlear Implants International, 0(0), 1-8.

 

 

ZAVAROVANJE POLŽEVEGA VSADKA

 

Veliko staršev gluhih otrok s polževim vsadkom, se sooča s strahom, kaj če se polžev vsadek slučajno izgubi. Otrok je do novega zunanjega procesorja upravičen šele po 5 letih. Tujina ima zelo dobro poskrbljeno za možnost zavarovanja polževega vsadka, pri nam pa to možnost ponujajo Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenije. Zavarovalnica Maribor in Zavarovalnica Triglav ponuja zavarovanje polževega vsadka v okviru zavarovanja Osebnih slušnih aparatov. Pri zavarovalnici Adriatic Slovenija pa se lahko zunanji del polževega vsadka zavaruje v sklopu razširitve kritja za medicinske pripomočke in proteze, ki ga ponujajo pri zavarovanju stanovanjskega zavarovanja Dom AS.

 



Center za sluh in govor Maribor

Direktor: Samo Rumež
Vinarska ulica 6, 2000 Maribor, tel.: 228 53 40,
fax: 228 53 63

Organizacijska enota ZDRAVSTVENA ENOTA

Vodja OE ZE: Borut Vnuk, tel.: 228 53 54
Sprejemna ambulanta, tel.: 228 53 46

Powered by Joomla!®. Designed by: Joomla master template  Valid XHTML and CSS.