ČLANI TIMA:
RENATA KEČEK, mag. logopedije
KATJA GLOBEVNIK, prof. spec. in reh. ped.
LUCIJA BRUS HLADEN, prof. spec. in reh. ped.
KRISTINA PONEBŠEK, prof. spec. in reh. ped.
JANA ŠKORJANC, univ. dipl. psiholog
mag. PETRA TOMC ŠAVORA, prof. def.
NATAŠA ZAVRŠNIK, prof. def.
KOMUNIKACIJA
Predgovorni komunikaciji (jok, vokalizacija, bebljanje, pozornost, odzivnost, razumevanje…) pripisujejo velik pomen za razvoj verbalne komunikacije. Na osnovi zgodnjega motoričnega razvoja, predverbalne faze ter razvoja igre pa lahko sklepamo o kasnejšem govorno-jezikovnem razvoju otroka.
Razvoj verbalne komunikacije je zelo zapleten, dinamičen, individualen, inteziven proces. Odvisen je od zdravega centralnega in perifernega živčnega sistema, zdravih govoril in razvitih čutil, pravilno in dobro razvitih psihičnih funkcij ter ustreznih govornih spodbud iz okolja
KDAJ SE OGLASITI OZ. ZAKAJ TAKO ZGODAJ?
- Med šestim mesecem in drugim letom otrokove starosti je pomemben prediktor razvoja govora že predverbalna faza.
- Otrok s svojim okoljem že sporazumeva še preden osvoji govor.
- Še preden otrok spregovori, lahko spremljamo kognitivne, motorične in komunikacijske predispozicije za otrokov jezikovni razvoj.
- Pozornost, vokalizacija, razumevanje besed ter razvoj igre so podlaga za razvoj govora.
- Z zgodnjo logopedsko obravnavo dosežemo optimalno raven verbalne komunikacije še pred všolanjem.
ZLOŽENKA: Delo z nedonošenčki