Center za korekcijo sluha in govora (v nadaljevanju Center, saj se je ime ustanove večkrat spreminjalo) je bil ustanovljen 29.06.1962 na 15. seji upravnega odbora ZD Maribor. Septembra 1997 je prišlo do spremembe ustanovitvenega sklepa in organizacijske sheme Centra. Logopedske ambulante so se preimenovale v Zdravstveno enoto avdiologopedskih ambulant (ZE ALA). Vlada Republike Slovenije je 28.10.2008 sprejela nov sklep ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda izvaja Center za sluh in govor Maribor (v nadaljevanju CSGM) zdravstveno dejavnost v okviru Organizacijske enote Zdravstvena enota (v nadaljevanju OE ZE).

Zdravstvena dejavnost se izvaja kot javna služba na osnovnem in specialističnem nivoju dejavnosti z opravljanjem logopedskih, avdioloških, psiholoških, delovno-terapevtskih in fizioterapevtskih storitev na osnovi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in se sklepa na osnovi programov, ki se določijo v okviru vsakoletnih pogajanj med ZZZS, Ministrstvom za zdravje in izvajalci zdravstvenih dejavnsoti. Dejavnost se izvaja v timu z zdravniki specialisti posameznih področij (otorinolaringologi, pedopsihiatri, ortodonti, razvojnimi nevrologi …). Storitve se izvajajo za zunanje zavarovance – otroke in odrasle s težavami v govorni in jezikovni komunikaciji najrazličnejše etiologije na področju Maribora in SV Slovenije ter za otroke, ki obiskujejo organizirane vzgojno-izobraževalne programe v organizacijski enoti Osnovna šola in vrtec na CSGM. Storitve se izvajajo tudi za odrasle gluhe in naglušne osebe ter osebe s polževim vsadkom.

1. oktobra 1962 sta v okviru ZD pričeli z delom prvi dve logopedski ambulanti(v predeljeni čakalnici na šolski polikliniki v Tyrševi). Logopedsko terapijo sta izvajali ga. prof. Margarita Stajnko, ki je bila do upokojitve predstojnica Centra in surdopedagoginja ga. Marija Škofič.

18. decembra 1962 sta dobili prostore v pritličju ZD Maribor(2 ambulanti s čakalnico – od koder sta se izselili patronaža in dežurna služba).

17. novembra 1963 je bila svečana otvoritev Centra v Tomšičevi 13(nacionaliziran Ipavčev sanatorij). Pridobili so 2 logopedski ambulanti, avdiološko ambulanto, pisarno in večji prostor (kjer je bil 1. razred).

Začetki logopedskega dela so bili na videz skromni, vendar je prof. Stajnkova v vsem času svojega delovanja imela ambiciozne načrte, ki jih je z odličnim strokovnim znanjem in vztrajnostjo postopoma uresničevala. Postavila je dobre strokovne temelje logopedske dejavnosti v Centru, poskrbela za strokovno usposobljene delavce in njihovo permanentno izobraževanje. Imela je vizijo širjenja logopedske dejavnosti na osnovi rezultatov preventivnih pregledov šolskih in predšolskih otrok. Tako so v okviru ZD Slov. Bistrica v letu 1975 pregledali šoloobvezne otroke in 423 predšolskih otrok. Rezultati so pokazali, da ima vsak peti šolar in 40% predšolskih otrok težave z govorom. 11,6% teh otrok pa je imelo tudi slabši sluh. Dogovorjeno je bilo, da 1 krat tedensko deluje logopedska ambulanta tudi v Slov. Bistrici.

Leta 1977 so bili postavljeni temelji sodelovanja med Centrom in SB Maribor. Prof. Stajnkova je na Oddelku za nevrokirurgijo pričela z zgodnjo nevrorehabilitacijo in logopedsko terapijo pri bolnikih, ki so utrpeli izgubo govornih in jezikovnih sposobnosti zaradi poškodb in bolezni možganov.

Število delavcev v logopedskih ambulantah je iz leta v leto naraščalo, sorazmerno s tem pa tudi število obravnavanih (v Centru in na terenu). Tako smo v letu 1980/81 imeli 6 logopedov, 2 psihologa, štiri IST in 2 višji medicinski sestri (obravnavanih je bilo 848 pacientov – pri 1940 predšolskih otrocih smo opravili preventivni pregled govora in jezika). Logopedske terapije smo izvajali v zunanjih ambulantah: v Lenartu na OŠ (1980/81), v Slov. Bistrici na OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in v ZD Slov. Bistrica ter v Rušah v ZD Ruše (1981/82).

Septembra 1982 smo klinično logopedsko delo vzpostavili tudi na Oddelku za nevrološke bolezni. Prof. Prosnikova je od leta 1982 izvajala zgodnjo diagnostiko in nevrorehabilitacijo pri bolnikih z izgubo ali propadanjem sposobnosti komunikacije zaradi možganskih bolezni in poškodb.

29. septembra 1988 smo se preselili v prenovljene prostore bivše otroške bolnice v Vinarskiul. 6.Za področje logopedije smo pridobili 6 ambulant ter sprejemno pisarno. Pogoji dela so se sicer izboljšali, vendar so logopedske ambulante premajhne in še vedno se v eni ambulanti izmenjujeta dva logopeda (v dopoldanskem in popoldanskem turnusu).

Leta 1991 smo pričeli z delom v logopedski ambulanti v ZD Ruše.

Leta 1995 smo z logopedskim in surdopedagoškim delom začeli na Oddelku za otorinolaringologijo. Obravnavamo osebe z motnjo glasu, laringektomirane in odrasle gluhe in naglušne navajamo na slušni aparat.

Leta 2001 smo pričeli z logopedsko terapijo v ZD Ormož, avgusta 2004 pa smo dobili v najem logopedsko ambulanto v ZD Lenart.

V letu 2007 je zdravstvena enota pričela izvajati nove dejavnosti in sicer: pedopsihiatrično, ORL, delovno terapijo in fizioterapijo.

V letu 2011 je bila zaključena dolgo načrtovana adaptacija nad večnamenskim prostorom. Tako so bili pridobljeni štirje novi prostori za individualno delo, ki so vsaj delno omilili veliko prostorsko stisko, s katero se srečuje CSGM zadnjih nekaj let. Prav tako je bila v jesenskih mesecih 2011 obnovljena fasada stavbe.

 

V zadnjih letih narašča število uporabnikov zdravstvenih storitev, v porastu pa je tudi število prvih pregledov.

 

Delavci OE ZE smo kljub številnim organizacijskim in vodstvenim spremembam ohranili svojo osnovno dejavnost: zgodnjo celostno diagnostiko in terapijo predšolskih in šolskih otrok ter odraslih z motnjo v govorni in jezikovni komunikaciji. Uspeli smo realizirati številne nove dejavnosti, uvajali nove pristope in verjamemo, da bo tako tudi v naslednjih letih.