Vzgojni načrt

 (Danica Saje)

 

Iz ciljev Zakona o osnovni šoli je razvidno, da je poleg izobraževalne, pomembna tudi vzgojna razsežnost pedagoškega dela osnovnih šol.

Tako si vzgoja in izobraževanje morata prizadevati, da bi vsak posameznik znal živeti v skupnosti in reševati svoje probleme, kakor tudi kritično in ustvarjalno razmišljati in delati.

Za uresničitev teh ciljev je potrebno sodelovanje strokovnih delavcev, staršev in učencev.

Vzgojni načrt vsebuje: 

• temeljne vrednote in vzgojna načela,
• vzajemno-sodelovalni odnos s starši,
• vzgojne dejavnosti šole,
• vzgojne postopke in ukrepe.

KONCEPT VZGOJNEGA NAČRTA OE OŠ IN VRTEC

CILJI vzgojnega načrta:

S poudarjanjem vrednote medsebojnega spoštovanja želimo pri učencih razvijati veščine kulturnega vedenja, uspešnih načinov komunikacije in sobivanja.

Z doslednim upoštevanjem skupnih pravil in dogovorov želimo vsak dan razvijati odgovornost za lastna dejanja in učence navajati na sprejemanje ustreznih lastnih odločitev.

Z vsakodnevnimi dejavnostmi želimo pri učencih razvijati pozitivno samopodobo in s tem skrbeti za njihovo telesno in duševno zdravje.

Učence bomo z aktivnimi oblikami poučevanja pri pouku in drugih oblikah šolskega dela navduševali za branje, jih učili strategij učenja, poudarjali pomen domačega dela in šolskih obveznosti ter povezovanja šolskega dela z življenjem.

Razvijali bomo njihova kvalitetna področja (kvaliteten pouk, usmerjen prosti čas, kvalitetne prireditve).

V času šolske malice in kosila bomo pri učencih razvijali odnos do hrane, kulturo vedenja, uporabo različnega pribora, jih seznanjali z zdravo prehrano in jih navajali na dosledno ločevanje odpadkov. Uvajali bomo poslušanje tihe instrumentalne glasbe.

SVETOVANJA IN USMERJANJE 

• ojačevanje socialno zaželenih vedenj,
• sprotno nagrajevanje s pohvalo,
• pomoč pri reševanju problemov v zvezi z njihovim delom in razvojem ter
• pomoč pri razvijanju samopresoje in prevzemanju odgovornosti.

Svetovanje se bo izvajalo:

• pri urah rednega pouka,
• po pouku (pogovorne ure učiteljev, šolska svetovalna služba), 
• ob sprotnem reševanju nastalih problemov in konfliktov.

OBRAVNAVANJE NASILJA V DRUŽINI

Vsak otrok ima pravico, da se razvija v varnem, nenasilnem okolju. Ob preživljanju svojega vsakdana v izobraževalnih ustanovah, so mu strokovni delavci dolžni zagotoviti varnost in ga ustrezno zaščititi. Po Zakonu o preprečevanju nasilja v
družini (Ur.l. RS, št. 16/2008) ter Pravilniku o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (Ur.l.RS, št. 41/2009) so strokovni delavci zavezani ukrepati ob pojavu suma, da je otrok v družini žrtev nasilja. S Pravilnikom je natančno določeno, katere korake oz. aktivnosti morajo izvesti vzgojnoizobraževalni zavodi v primerih, ko se pojavi sum, da je bil otrok žrtev katerekoli oblike nasilja v družini. Med drugim Pravilnik določa tudi način sodelovanja z drugimi inštitucijami pri obravnavanju primerov nasilja v družini. Pravilnik obvezuje zaposlene v vzgoji in izobraževanju, da se odzovejo na vsako opaženo, povedano Kazalček 35 Šolsko leto 2012/13 ali videno nasilje pri otroku. Strokovni delavci vzgojno-izobraževalne institucije posredujejo drugim institucijam (CSD, policija) sum o nasilju, sami pa poskrbijo,
da se otrok v šoli počuti varno in da ni stigmatiziran. V kolikor bomo zaznali sum, da bi pri otroku v družini lahko prišlo do nasilja, bomo postopali po naslednjih korakih:
1. Oseba, zaposlena v vrtcu, šoli, ki se ji bo otrok zaupal ali bo opazila poškodbe ali spremembe v otrokovem vedenju ali ji bo tretja oseba podala informacijo o nasilju nad otrokom, bo z otrokom opravila pogovor ter o tem obvestila šolsko svetovalno službo in skupaj z njo oblikovala zapis dogodka, opažanj, pridobljenih informacij ali pogovora z otrokom.
2. V primeru, da je otrok fizično poškodovan ali doživlja hudo psihično stisko ali obstaja sum o spolnem nasilju, bo zaposleni takoj obvestil CSD in policijo.
3. Takoj ali najkasneje naslednji dan bomo o sumu nasilja uradno obvestili CSD ali policijo. S tem se prične multidisciplinarno sodelovanje in obravnava otroka, za katerega obstaja sum, da je žrtev nasilja v družini. Vse nadaljnje postopke vodijo strokovni delavci CSD oziroma policija.
4. Najkasneje naslednji dan po uradni prijavi bo šolska svetovalna služba sklicala interni tim strokovnih delavcev šole, ki bo zadolžen za pripravo pomoči otroku. Vodja internega tima je svetovalni delavec, ki se udeležuje tudi sestankov multidisciplinarnega tima in skrbi za usklajevanje pomoči v šoli s celostno pomočjo otroku. Svetovalni delavec bo nudil tudi podporo in zaščito staršem ali skrbnikom, ki otroka ščitijo, če bodo to želeli.
5. Dokler ves postopek ni zaključen, šolski strokovni delavci še naprej intenzivno sodelujejo s CSD in po potrebi policijo – otroka opazujejo, podajajo poročila o izvedenih aktivnostih, poročila o stanju otroka, o pomoči otroku, o sodelovanju s starši, ipd. Na osnovi evalvacije dela in individualiziranega načrta se delo internega tima zaključi, ko je postopek zaključen in se oceni, da otrok več ni ogrožen.

 

SODELOVANJE STARŠEV PRI URESNIČEVANJU CILJEV VZGOJNEGA NAČRTA

Starši morajo biti enakovreden partner v procesu uresničevanja ciljev vzgojnega načrta. Sodelovanje s starši na naši šoli je dobro, vsi pa si želimo, da bi bilo še boljše, zato se bomo sestajali na srečanjih, kot so:

• roditeljski sestanki,
• govorilne ure pri razrednikih in učiteljih, ki poučujejo v oddelku,
• individualni pogovori s svetovalno službo, 
• svet staršev.

Neformalna srečanja, kot so:

•  organizirane delavnice pred novim letom,
• razne priložnostne prireditve,
• šahovska in ostala srečanja,
• skupni planinski izleti,
• skupni piknik ob koncu šolskega leta.

 

Šola bo starše

• pravočasno obveščala (ustno, pisno, telefonsko),
• povabila na sestanek v primerih, ko je potreben razgovor o otrokovem vedenju in funkcioniranju v šoli.